ponedeljek, 30. julij 2007

Chamaecyparis pisifera 'Boulevard'

Po poznozimsekm žičenju je bil konec junija čas razbremenitve. Po enem mesecu počitka sta drevesi že kazali svojeglavost. Ponovno žičenje in stalno pinciranje že kažejo približno podobo. Pred obdelavo

Po žičenju

Pri tem junaku so manjkajoče in predolge veje napaka. Nič zato. Potegneš, kar se potegnit da:

Čez dve leti bo bolje.

nedelja, 29. julij 2007

BON-SAI

Izbira posode za bonsaj je vse prej kot enostavna. Ne samo, da se držimo pravil (ki jih seveda lahko tudi kršimo), da listavce sadimo v glazirane, iglavce v neglazirane, marveč moramo najti kombinacijo ki naredi "žmoht". Ni enostavno. Največkrat je problem, da imamo na izbiro malo, premalo primernih, najprimernejše so predrage in ležijo na policah nekje v tujini, barva je prava a velikost in oblika ne ustreza...

Kljub vročini sem prestavil nekaj dreves v novo domovanje. To ni bilo presajanje. V večini primerov so korenine ostale nedotaknjene, oziroma so bile minimalno krajšane.


Ulmus parviflora, 60 cm





Tilia cordata, 40 cm

sobota, 28. julij 2007

Macesni in ostali pacienti

Tri starce sem jeseni posadil v upanje in hlad. Spomladi so živahno pognali iglice. Potem je prišlo poletje in začela se je šekspirjada - to be or not to be. Enemu ni uspelo, ostala dva sta me žalostila, a v najhujši vročini presenetila. Iz sušečih se nastavkov bujno na novo odganjata.

Bukve so vse žive in zdrave!
...prav tako malčki. Nikoli ne bodo veliki. Lepi bodo postali v svoji majhnosti. Nekoč.

Yamadori poleti - smreke

Vročina ni hudič le zame, ampak tudi za moje prijatelje. Na žalost je jih nekaj, ki so se vdali. Del krivde pa seveda leži v meni, predvsem posledica lanske jeseni.
V senci je bilo vsaj malo hladneje...



Najboljša je najbolj živahna. Kot bi tu domovala že več let. Njeni sestri ni bilo pomoči...

četrtek, 26. julij 2007

Iskanja

Obiskal sem gozdno mejo. Jesen se bliža. Čas za prenos umetnij narave domov. Letos imam dogovor z enaindvajsetimi primerki. Nekaj jih bo čakalo še eno ali dve leti, večina ostane v objemu skal.

Slik posameznikov iz določenega razloga ne objavljam.


Noč je bila posvečena Jazzu. Pia je z njim zasvojena. Jaz ga obožujem.





sreda, 25. julij 2007

Srebrna smreka

Poznopopoldanska ohladitev z dežjem me je prijazno pregnala v delavnico. Srebrna smreka - Picea pungens Koster, je s svojim nesorazmerjem, bujna, klicala na pomoč.

Prvo oblikovanje : odstranitev stranske veje - jin, odstranitev odvečnih vej (ne še vseh) in žičenje glavnih vej.

Še daleč od končne oblike. Z drevesom sva se samo dogovorila o nadalnjem razvoju in delu.



Premikanje



Vsakoletna pavza gibanja po prihodu iz Aljaske je končana. En teden Pokljuke v rahlem objemu hladu, medtem ko je doline ubijala vročina, mi je je odprl vrata nazaj. Kolo, pohodi, tek, rolke, gore. Gibanje, meditacija.
Včerjašnji dveurni počasni tek po poteh, ki sem jih obiral med treningi za Aljasko, mi je postregel s tako znano vsakoletno zgodbo. Govori o boju srca z možgani, želja in hotenj z realnostjo, iti ali ne iti.

Čas teče.

Telo zahteva, Jaz hoče a kričanja v glavi so ena sama zmeda. Skupek jasne nejasnosti.

Lani jeseni: v ruševju pogovor o Aljsaki, z Rokom in Marcom

torek, 17. julij 2007

Vročina


Če bom poslan v pekel, bom crknu že na poti navzdol. Tole zdejle je zame maximum. Imam srečo, res srečo, da dneve preživljam na Pokljuki, kjer se da približno dihat.


Aljaska - kje si? 100% rajši imam -40 C, majke mi!



Nekateri pa na morje. Kako smo si ljudje različni!


Edino morje ki ga sprejemam, zgleda takole:

nedelja, 15. julij 2007

Bonsajisti in ljubitelji

Tomaž Kovšca v novicah na svoji strani http://www.geocities.com/kovsca/novice.html
podaja svoj pogled na to, kdo in kaj smo tisti, ki imamo bonsaje, oziroma se z njimi ukvarjamo.

Sam menim, da je tudi ljubitelj bonsajist. Vsaj v večini primerov. Bonsaj je namreč živ. Z njim je treba živeti in ga negovati. Dvomim, da je v Sloveniji kdo (razen mogoče izjem ), ki zalivanje, oblikovanje in nasploh skrb, prepušča "bonsajistu".

Razlika med sliko in bonsajem je tu bistvena. Oboje je umetnost, drži. Vendar slika lahko stoletja visi nedotaknjena (tudi mora), bonsaj pa zahteva DELO. Če le-to opravlja ljubitelj, potem je to bonsajist.?

Vsak bonsajist je vsekakor ljubitelj bonsajev. Vsak ljubitelj, ki ima doma doma bonsaj, je po moje bonsajist. So pa seveda ljubitelji, ki jih ta zvrst zanima, vendar zaradi različnih vzrokov bonsajev nikoli ne kupijo. Enostavno so jim samo všeč. Kot slike. Radi jih pogledajo, a nikoli ne kupijo.


Sicer pa moj namen ni bil DELITEV po kategorijah v takem smislu. Glede na enoletna opžanja, ki vsekakor niso popolna, sem napisal svoje videnje bonsajske scene v Sloveniji. Zgolj svoje, na kateri delno sloni začrtan razvoj mojega nadaljnega dela glede ponudbe.

Tole in podobna predalčkanja so totalno brezvezna. Zakaj potem sploh pišem o tem?

Z bonsaji se ukvarjam že 15 let, vključno z vmesno delavno pauzo. Glede na to, da me to veseli, da se je v Sloveniji v tem času na sceni začelo dogajati, da imam vrtnarijo, da v Sloveniji ni bilo prave ponudbe, sem se odločil poleg osebnega še za poslovni pristop. V bonsaje poleg časa in znanja vlagam tudi denar. Moj cilj je zadovoljiti kupca. Ta pa je zaradi mene lahko avtomehanik, slikar ali pa bonsajist.

Torej, pisal sem o mojem videnju KUPCA. Le ta pa je tisti, ki pogojuje našo ponudbo.

sobota, 14. julij 2007

Kako do vrhunskega bonsaja?


Walter Pall v svojem blogu pravi takole:

Iz nekega razloga kar nekaj ljudi misli, da mojstri naredijo bonsaj iz vsakršnega materiala, t.i. smeti. Resničnost pa je takale:

Bonsajska umetnost - bonsajizem temelji na učenju, kako presoditi in izbrati najboljši material, iz katerega bomo ustvarili umetnino!

Včasih so ta drevesa lahko res iz "kante za smeti", vendar so zato še vedno tako dobra, da jih mojstri s svojim znanjem in izkušnjami naredijo umetnine. Če iz iste kante vzame enako drevo začetnik, bo le-to zagotovo "uničeno".

Zakaj ljubitelj hoče prihraniti 20.- Eur (ali pa 100) pri nabavi spodobnega materiala, potem pa porabi ure in ure dela na bednih primerkih?
Nekdo s spodobno službo lahko zaluži na uro 1o, 20, 50 in več evrov. Koliko ur porabi na enem bonsaju ( seveda Bonsaju z veliko!) skozi vsa leta vzgoje? 10? 100?
Tu je preprosta enačba: vzemite število ur, ki jih mislite porabiti za delo na kupljenem drevesu v prihodnosti in ga pomnožite s svojo urno postavko. Rezultat je razumna vsota za nabavo prebonsaja, bonsaja ali jamadorija, ki mu boste uporabno namenili plariran čas.

Sam porabim največ časa, truda in denarja na tem, da dobim PRAVI material. Najboljše je ravno prav dobro.

Ljudje me sprašujejo kaj naj naredijo s tem, kar so rešili iz kante za smeti, nato pa pričakujejo "politični" odgovor. To je zame zamah mimo! Brez politike! Nekdo jim mora to povedati. Jaz jim povem!

Res smo še daleč od gosoda Palla. Vendar njegovo razmišljanje je po mojem pravilno! Zato bom vztrajal pri ponudbi slovenskim bonsajistom. A me malo skrbi, glede na izkušnje, da bom večino dreves obdelal sam.



sreda, 11. julij 2007

www.bonsaji.si


Spletna stran http://www.bonsaji.si/ je končno spregledala.

Opazili boste kar precej napak, ki so posledica hitenja Jana na počitnice. Ko se konec meseca vrne, bodo napake odpravljene in stran dokončno urejena.

Sprejemam pripombe, nasvete in...khm, pohvale!?


torek, 10. julij 2007

Juniperus squamata 'Meyeri' 2. del


Pred obdelavo in

po šestih urah dela


Pogled od zgoraj in

spodaj. To drevo ima nekaj v sebi. In v meni.

Nebarij

Sedaj pa dnevna oskrba. Voda in hrana, sonce dež in veter. In čas.
Pinciranje poganjkov ter po vsej verjetnosti še eno razžičenje do zime.
Drugo leto bo drevo postalo bonsaj.

Juniperus squamata 'Meyeri' 1. del

DELAVNICA

Moj zunanji atelje (na oni strani zidu je Ruthin zimski - savna). Odmaknjena, senčna, svetla in prostorna.
Pri delu z bonsaji hočem biti sam. Pogovor z drevesom se lahko začne.



















Tradicionalna zaščita veje pred lomljenjem z močnim ukrivljanjem je zaščita z rafijo. Ker sodobni materiali ponujajo mnogo lažje delo in enak učinek in ker nisem tradicionalist, sem uporabil bandažni povoj Coban. Enostavno ovijanje, prožnost in prepustnost so velika prednost v primerjavi z rafijo.


Bandažirana veja

















Ožičena bandažirana veja


Prvi korak je narejen.
Odstranjene so odvečne veje, ki sem jih spomladi ob presajanju pustil namenoma. Sedaj je drevo v polni formi. Po dveh mesecih sem odstranil žice, ker so se začele zajedati v les. Neožičen Juniperus je dihal 14 dni. Včeraj je dovolil nadaljno obdelavo.

nedelja, 8. julij 2007

...in še drevesa


















Tisočletni Pinus mugo.
Odprta knjiga. Jo kdo zna prebrati?
Zapisani viharji in ujme, osivel od sonca, razpokan od snega in mraza.
Leksikon za bonsajista.

Tegale bo treba hodit prebirat tja gor. Korenine mu segajo v srce zemlje, oblika in sporočilo pa v srce mimoidočega.

Nekateri seveda tega ne opazijo.










Macesen si je na skali našel razpoko.
Razpoko življenja.
Dokazal je, kako malo je treba, če imaš moč in voljo.

Kot bi to nekje že slišal?











Smreka! Osamela starka se ne meni za japonsko pravilo v bonsajizmu. Spodnje veje se skoraj dotikajo tal. Zvito telo pa stoji na nebariju kot je treba.
Posnemamo naravo. Mogoče Bonini tejle sliki ne verjame.






























Ko življenje prepusti mlajšim, s ponosom razkazuje svoj življenjepis.

Nedelja


Hribi! Samota, narava, hlad in gibanje. Najprej skozi pravljični gozd. Do gozdne meje, do osamelcev.
Dik ogleduje teren. Sedaj vam izdam skrivnost: da najdeš dober material za bonsaje, moraš imeti posebaj izurjenega psa. Jack Russel terierji so the best!

Narava je čudovita! Samo objeti jo moraš.