Včerajsnji cilj je bil obisk bonsaj centra Bauwens, na obrobju Bruslja, najbolj znanega po azelejah. Gospoc Marc, priletni simpatičen, poseben po izgledu (pozdravil nas je s cigareto v roki, oblečen v nedoločljivo mešanico kimone in pidžame), se z bonsaji ukvarja 25 let. Pomaga mu en stalno zaposlen delavec, kar pa je glede na količino bonsajev, ki jih ima trenutno na zalogi - cca 30.000, občutno premalo. Pozna se slaba oskrba. Splošnega občutka zanemarjenosti se nismo znebili kljub prisotnosti kar nekaj vrhunskih primerkov. V najboljšem stanju in tudi najstevilčnejse so azeleje. Na oko kar blizu 1000 primerkov vseh velikosti. In cen. Od nekaj 10 Eur pa tja do 8000.- Eur za bonsaj. Česa takega drugje v Evropi ni mogoče videti, zato so njegove stranke bonsajisti all around. 
Mešanica drugih vrst, je zmes cenenih notranjih zvitih dreves, med katerimi bi se našlo kar nekaj kvalitetnih bonsajev, predvsemUlmusov, vse do klasičnih, tudi vrhunskih borov in javorjev. Vse uvoženo iz Japonske ali Taiwana. Najde se kar nekaj prebonsajev in jamadorijev, ki obetajo. A se na obledelih listkih šopirijo očcutno previsoke številke, tiste v evrih. V podobnih centrih dobiš drevesa v veliko boljšem stanju ugodneje.
Škoda, tista ki jo trpijo bonsaji zaradi slabe oskrbe (presušenost, škodljivci, zanemarjenost...), in cene, so moj prvotni namen pogajanja glede grosističnega nakupa, počasi utopile v žalosti. Mogoce se kdaj vrnem po kakšno azelejo.
Marc je s svojim delom, kar se tiče posla, zadovoljen. To pa je konec koncev bistvo. Mi smo bili le obiskovalci, ne edini, ki smo ga zapustili praznih rok. V vseh letih prodaje je našel, ali so našli njega, svoje kupce. Živi svoje življenje, v kimonu, v hišici obdani z japonskim vrtom na gričku nad raslinjaki.
V Gentu smo po slabi uri voznje našli prenocišče. Lakoto in žejo smo potešili najprej. Sprehod po starem mestnem jedru je bil kljub utrujenosti balzam za presedene ude.
Danes pa Ginkgo award. Otom potom.
Ni komentarjev:
Objavite komentar