Učenje

Med vožnjo v Brixen sva z Alešem premlevala dan, ki je bil pred nama. Pričakovanja, želje, upanja, bojazni ...
Ob devetih - pripravljena.

Poleg naju še šest učencev.
Pozdravni uvod in posvetilno sporočilo za spomin na skupne ure.

Nato celodnevno delo. Analiza drevesa, konverzacija in pojasnila:

Cut -jin, cut-jin, cut-jin ....so bile besede, začinjene z duševnim Hassss ..., ki jih je razkoračen, največ uporabljal na mojem brinu. Ob vsakem obhodu je letela kakšna veja. Malo je veliko.

Seveda ne morem in niti nimam namena napisat vsega, kar, zakaj, kako in čemu je Kunio deloval. Kar je naredil, je naredil s točnim namenom in ciljem, poudariti drevesu njegov karakter.

Prepletanje živega in mrtvega na deblu harmonizira udarna veja, ki povezuje - v kontekstu z vrhom - zemljo in nebo, človeka in mistiko.

Delo še ni končano. Zmanjkalo je energije. Za finese, delo na suhem lesu in fino oblikovanje želim biti spočit in naspidiran. Imeti moram mir, dan mora imeti poudarek!

Za črni bor je bilo časa le za analizo, čiščenje in vizualizacijo. Tu so se - za razliko od brina - moje in mojstrove ideje, večinoma ujemale. Bor pač ne premore take karizme, oziroma mu jo je pred menoj nekdo že ustvaril.

Vprašanje, ki mi ga zastavlja večina - ali se je splačalo, terja odgovor - da. Na kakšen način in koliko, je sedaj odvisno od mene. Od mene in dreves, s katerimi bom v prihodnje drezal v svojo karmo.

Mojster Kobayashi - hvala!