torek, 16. december 2008

Film

Dan političnih nesmislov, čudenja nad našim sistemom in spraševanja o pomenu moje vloge v tem sistemu, se je končeval z pritiskom na meji eksplozije. Pa sva šla v kino. Pod zvezdnim nebom, objeta v dežju. In nisem bruhal. Pa bi skoraj. Ne zaradi zvezd, ne zaradi pijače.
Veseli december ali vesela Ruth?
Preberi in zažgi bratov Coen je obljubljal drugačen, čeprav ameriški, pogled na svet. V kinu Kolosej Kranj nas je bilo 6 (šest). Kar pomeni mirno gledanje.
V filmu sem videl znane igralce, ki so pa plačni zato, da so lahko drugačni. Poznam pa take, ki...ma brez veze. Ogled filma je težko priporočat. Ker ne vem kakšen je vaš okus. Enim bo všeč, drugim ne. Za ene je to črna komedija, za druge kriminalka, za tretje romantični triler, za četrte grozljivka. Meni je pa pritisk popustil. Do te mere, da sem ob tem, ko je John Malkovich s sekiro nekomu odprl glavo, bruhnil v glasen smeh.
Sem ozdravel ali zbolel?

Ni komentarjev: