sobota, 24. januar 2009

Naprej, pa še ne do konca

Sva sedela. In se gledala.
Vodilna veja je močna. Narekuje kaskadni ali polkaskadni slog. Sem ji pomagal na poti navzdol.
Takole, ala Naomi:


No ja, pretiravam. Potem pa je zmanjkalo časa. Končal sem na "približku".



Še nekaj uric. Vsaj.
Drug teden.
Danes in jutri sta z mano Roberto in Marco. Pa Rok. Gremo v hribe, gremo daleč proč. Sanjači svojih sanj.

Ni komentarjev: