Pripravljena na ogled. Sloka cipresa, visoka 80 cm, gre jutri z mano v Belgijo. Noeladers trophy velja v Evropi za najprestižnejšo razstavo bonsajev. Od preko 400 prijavljenih dreves iz cele Evrope, jih komisija izbere dobrih sto. Zato je pokazati svoje delo tu čast, je uspeh, je potrditev, samopotrditev.
Takole je zgledala ob prijavi lanskega septembra. Prepripričjivo, a nedokončano, lahko bi rekel Pallovsko. Naturalistično. Moj ego pa hoče več. Hoče svoje. Hoče urejenost.
Pa sem urejal. Detajl za detajlom. Najprej suh les, jin, nato krošnjo. Prebogata, preširoka je bila.
Iskanje ravnovesja med linijo debla, težiščem in praznimi prostori v krošnji je ključno. Z ure v uro več komaj vidnih žičk in oblikovanje po milimetrih.
Proti koncu. Čas za fotografijo. In prav fotografija velikokrat pokaže, kar oko ne vidi. Piko na i.
Dvajset ur dela. Čas do zadovoljstva. Zame je sedaj to to. Harmonija, naraven izgled, urejenost.
Seveda ima nekaj napak. Kdo pa jih nima? Prisluhnil bom kritikam mojstrov in kolegov. Ter upošteval. Ali pa tudi ne. Odvisno. Ne od osebe, kritika. Od pomena. Od kompatibilnosti kritke do mojega pogleda na umetnost.
7 komentarjev:
Čudovita!
Glede na sliko za moj okus še malenkost preširoka,
premalo definirani oblački in neurejene spodnje desne veje, kjer se krošnja preveč približa deblu.
Drugače pa všečna.
Lp, Aleš
Hvala za mnenje.
Oblačkov nisem definiral, ker to za to vrsto ni naravno. Širina je mogoče en kanček preobsežna, a je nemogoče zmanjšanje. Ko jo boš videl v živo, boš videl.
lp
Raje
Zakaj si v spodnjem desnem "kotu" namesto dveh ločenih oblačkov naredil skoraj pravokotno (gledano od spredaj) gmoto zelenja?
Zelo prepričljivo in pred vsem dodelano..vsaj za moj okus...čez vikend držimo pesti...še malo bolj kot običajno.
Spodaj je ločeno, samo slika ne pokaže. Povečaj, poglej. Ali potem enkrat v živo.
Roland, hvala!
Meni se dopade. Vso srečo...
Objavite komentar