petek, 18. februar 2011

Bolezen je kronična

Ne telo, um je koordiniran na časovnico. Na severno jebalico, na Aljasko. Do zdaj me je pustil pri miru. Sedaj, ko sem vsako leto v tem času pakiral in jemal poljube na zalogo, me ponoči (in ja, že tudi podnevi) zasipa s snegom in govorečim vetrom, s slikami in ritmi. 
Bo minilo?
Za koliko časa?

1 komentar:

Unknown pravi ...

Minilo, nikoli...

Nadomestilo?
Ublažilo?

Mogoče...