ŠOLA PROGETTO FUTURO

Dragi učenci!


Jutri, v soboto 5.marca, nadaljujemo s šolanjem.
Učitelj tokrat (tudi): Ivo Saporiti
plac: rastlinjak Vrtnarija Reš
Zbor: ob 9h


Za znanje, hrano (duševno inu fast food) ter pijačo poskrbljeno!

Projekt prihodnost - Progetto futuro

Evo nas. Prvi letnik, prva seansa:
Roland, Matej, Tomaž, Janez, Raje
Tomaž, Tomaž, Nik, Vid, Valter, Jan, Modri
Ki smo se odločili, ker hočemo.
Vsak zase, vsak po svoje, za eno. Za dušo. Za pomen.

In s Tomažem greva dalje. Ne za to, da bova korak pred drugimi. Ker imava vizijo, sicer vsak svojo, ki jo udejanjava v Tori. Veva kaj, sploh zakaj. Jutri bova odpeketala v Bologno k Saviniju. Vroče železo bomo skovali v obliko, ki bo jasna, definirana in trdna. Sindikatilasti bi rekli pogajanja, midva pogovor.

In še več. Po Kobayashiju mi je bilo jasno kaj potrebujem. Odločen sem bil, enkrat pač, oditi na Japonsko. Pa bom pozimi (in poleti če bo treba) deželo vzhajajočega sonca zamenjal, etapno, z bližjo Italijo. Enricu zaupam. In on meni. On zna, jaz vem kaj hočem. Ne, da bi bil napihnjeni mojster. Samo pomoč rabim. Čisto osebno.

In Tomaž. Pravi da tudi.
Država pravi, da je treba investirat v znanje. Pa dajmo.
Brez evropske pomoči. Kakšna provizija pri jamadorijih, pa bomo vsi zadovoljni. Tale,za začetek, je že v kombiju.

Verjamem. Zato, samo zato, grem, greva, v projekt prihodnosti.

V imenu reklame

Omejitev časa pri ustvarjanju in hkrati zahteva, tokrat za potrebe Pop Tv, da je delo končano v štirih urah, ne, spet potrdtitev, to ni zame. A se je za promocijo in reklamo včasih treba potuhniti za zaveso odločitve. Res, samo včasih.

Tora projekt, s pomočjo Rolanda - kitajski brin.
In ko se hiti, se delajo napake. In ko se naredi napaka, je zadovljstvo začinjeno z nelagodjem.
Iz drevesa in brzine nastane nedokončana, torej tudi za reklamo ne najboljša, podoba. Z napako poteka žive vene.

Bolj smo hiteli, manj sem bil pri stvari. Na srečo je Tomaž trdnejši. Mojo idejo je speljal do konca v svojem slogu.

Manjkajočih ur se ne da nadomestiti. Ostane le še čas za finese.

Ko pa bo prispevek objavljen, jasno, sporočim.

Brin in sneg

Ustvarjanje je koncept, kjer pomembno vlogo igra navdih. Tega pri meni včeraj ni bilo. Preprosto, včeraj ni bil moj dan. Ker pa sva ga s Tomažem določila, namenila delu, sva ga tako tudi izpeljala. Jutranji občutki so se ob delu samo še stopnjevali. Moja umetniška bit je bila izgubljena zunaj, nekje v snegu. Sem človek trenutka. Žival v meni je silila ven, bezlat, blodit, hodit v belo tišino... Zato, Tomaž in ostali, sori. Tak pač sem. Da ne bo pomote - užival sem, vendar roke, ki jih vodi notranja sila, niso znale, niso mogle izpeljati, kar bi kak drug dan gotovo.

Juniperus chinenesis, urbani jamadori

pred žičenjem skoraj na koncu

na koncu

Na koncu se moj in Tomažev pogled prvič nista ujela. Nič narobe, pravzaprav normalno. Drevo je njegovo in končna podoba mora izražat njegovo osebnost. Moje, sploh včerajšnje, bolje ne!

Slike z delavnice:

Cel dan, od devetih do petih.

Med tem je prišla zima.

Ruth in Dik sta ji zaželela dobrodošlico s tekom.

TORA - brin, tanuki

Delavnica št. 3.; Juniperus chinensis 'Old gold'

Danes pod kritičnimi očesi (kaj samo očesi) kolegov Tomaža, Matije, Janeza in Mirana.

Tomaž do danes ni imel pojma na čem bova delala. Ko je zjutraj sedel in opazoval tole sliko v živo, razočaranja ni mogel prikriti. Res, v primerjavi s prvima projektoma, je tale brin pokveka. Kaj čmo. Ni vedno nedelja. Izziv. Kaj lahko potegneva tudi iz slabšega materila?

Pa poglejmo:

Moje ideje. Pač ideje, glede na razvejanost...

Tomaž 2 je zadevo spremljal z vseh strani.

Z rafijo objete kritične veje - zadaj.

Zvijanje. Naju in vej.

Še malo... TomaZ jasno spremlja od blizu.

Malo dolgočasno žičenje za gledalce je ob dobri volji minilo - cak. Potem pa oblikovanje.

Eto:

Še s strani in zadaj

Pred:
in po

Več oči drugače vidi. In to je dobro. Sprejeto in dodelano. Midva sva zadovoljna, ostali so pa rekli, da naju bodo na forumu popljuval. Ampak suh les je pa...majka!

Pa je šel praznik, tja med veje. Ob pici in pivu smo še katero rekli, ne še dorekli.

Tora

Pa se je rodila nova http://www.bonsaji.si/ . Obljubljava, da vam ne bo dolgčas!

Upava, da se nama pridružite v ateljeju, na delavnicah, debatah... Ideje dobrodošle!

TORA - Pinus sylvestris

Atelje je zato, da se v njem ustvarja. Dogaja. In se. Včeraj in danes sva ustvarjala na rdečem boru. Tanuki, kupljen v Nemčiji je dočakal prenovo.
Začetno stanje:

Najprej sva se lotila čiščenja in obdelave suhega lesa.

Z ognjem v suhemu lesu poudariš razpoke, umetno ga postaraš. Ognjeno!

Na koncu sva ga zaščitila s Parabolidom + dodatkom žvepla. Les je star kot nov.

Sledila je pričvrstitev debla k suhemu lesu.

Nato priprava za krivljenje glavnih, debelih vej.Krivljenje, upogibanje z vzvodom. Počasi, previdno,natančno.

Oblika je že drugačna.

Še po drugi operaciji in delnem žičenju. To se je dogajalo včeraj. Skupaj 7 ur dela, seveda oba.

Danes pa žičenje, žičenje, žičenje...,

in po petih urah še oblikovanje.

Rezultat.

Še potek transformacije:

Na koncu je zmanjkalo malo časa. Konstruktivna debata je pokazala, da so zadnje veje spodaj levo odveč. Ob presjanju spomladi bodo opravljeni popravki.

Nazaj na svojem mestu:

Namen najinega skupnega dela je prav tole. In še več, mnogo več!