Hinoki cipresa

2007

 2009

 2010

 včeraj

Hinoki cipresa

Chamaecyparis obtusa Lani in danes

V senci vročine si konec tedna hladim predvsem dušo z ustvarjanjem. Po letu in pol je cipresa napredovala. Kot tudi moj pristop, pogled in delo z bonsaji.

Začetek zgodbe:

http://bonsajiblog.blogspot.com/2007/10/hinoki-1del.html

Še malo presajanja _ gaber in cipresa

V rastlinjaku se poznajo pomladne temperature. Nanje se odzivajo tudi nekateri bonsaji. Me veseli, me poživlja.

Chamaecyparis obtusa - Hinoki cipresa; 3. del

Koreninski sistem je bil sistem, da se reče. Celo dopoldne sem praskal in izpiral zemljo. Na žalost, res škoda, nebarija, sicer čudovito drevo, nima. Japonci že vedo, kaj prodajo v Evropo. Čaka še na obdelavo džinov (spodnji bo gotovo šel) in fino česanje.

Izbiral sem med šestimi posodami. S pomočjo Tilna sem izbral tole. Po najino, majka.
Malo z viška:
Prej:

Carpinus laxiflora - gaber, v novi posodi. In s skrajšanim vrhom. Pomoč kolegov drugačnega, boljšega videnja. Spredaj:

Zadaj:
In še razlika:

A kaj je tista bela pika spodaj? No, to je ena rdeča pika.
Barve, barve. Nisem se utegnil posvetiti fotografiji. Splomladi.

Hinoki - 2.del

Še malo dodelave in dnevna svetloba. Mislim da ima karakter. Ostane le upanje po perfektnem nebariju. Počakam do pomladi.
V posodi bo zgledala za moj okus - nobel.
Zadnja stran tokrat ni enakovredna prednji. Na razstavi jo tako ali tako nihče ne bo gledal od zadaj.
Matr sem zadovoljen. Jini so še za dodelat. Mogoč še malo šarija...?
Ja,vem. Slikanje malo previsoko. Je platno prenizko.

Detajl - ožičena perfektna razvejanost.
Detajl - pogled z vrha
In še vrh.

Popolna ni, vsekakor pa vredna nakupa (kolk je že bla?). A ima kdo idejo kakšna posoda bi ji odgovarjala?

Hinoki - 1.del

Vsaka zgodba ima nekje svoj začetek. Tale o Hinoki cipresi - Chamaecyparis obtusi, se je začela takole na letošnji Ginkgo razstavi. Med dvodevnim ogledovanjem sprejemaš signale. Nekatera drevesa močno privlačijo. Na žalost po večini tista, ki jim omejen prostor denarnice ne dovoli selitve na jug. A ob taki izbiri se vseeno najde drevo, ki sede v srce in tudi žep. Doma je sledilo čiščenje, obrezovanje suhih in napačno rastočih vej...
in brskanje, iskanje nebarija. Posoda je en sam koreninski sistem. Šele ob presajanju spomladi bo vidno kaj skriva pod površjem.
Sledi mesec in pol opazovanja. Obračnje, nagibanje, upogibanje...Skice v glavi se menjavajo. Izločam jih in dodajam. Dokler ne ostane ena sama. Čas za akcijo.

Predpriprava : odstrani odvečne veje

Priprava : do pomaldi v večjem loncu. Zaradi linije in boljše zaščite korenin. Izsušitev, čeprav kratkotrajna, pomeni odmiranje vej.

Potem je potrebno počakat. Na dan, trenutek, kot bi rekel prijatelj Tomaž - da te gora pokliče.

Včerajšnje pisarniško dopoldne je izčrpalo moj pomen. Melanholijo sem ubil z ustvarjanjem. Občutke sem prenesel na drevo.

Narobe. Drevo je preneslo občutke name!

In v tem je čar bonsajizma. Umetost in filozofija. Čista meditacija.