Čakajoč na belouške

Poletni drsalec

Drobni drsalec ne ve, da je hoja po vodi nemogoča. Sprehaja se, kot da je ribnika vladar. Dokler traja, dokler ga ne opazi velika pisana riba.

In tako naprej....

Lokvanj & co.

Manjkata belouška in žaba. Sta na dopustu.



Naš ribnik

Doma imamo ribnik. V ribniku je voda. V njej so ribe. Ta veliki Koi so pozimi umrli. Ta mali veselo plavajo in čakajo na hrano. Imamo tudi žabo, veliko belouško in polno komarjev. Komarjev ne maram, ker me ponočii pikajo. V vodi so tudi lokvanji. :)

Namišljena kraljica se nastavlja. Soncu, čakajoč na poljub...

Nepremična opazuje rdeče podmornice

in bele podmornice,

na pol v vodi,

na pol budna.

Sovpada z okoljem. Mimikrira.

To je naša žaba. Ena od njih.

V bistvu so žabe lepe. Od kod potem odpor pred prijemom, kaj šele poljubom?

Njena hrana pa hodi po vodi. Nič takega. Dokler traja.

En cvet, čudovit lokvanjev cvet.

Na katrega listih seveda sedi žaba.

Ob robu, na jugu, žubori...

Pogum velja.

Dokaz kaj naredi poljub!

Ja, je že na suhem.

Belouške nisem slikal, ker je nisem videl. Gotovo se mi je nekam skrila.