torek, 14. avgust 2007

Jamadori 1/2007

Po pripravi substrata v veliki količini in velikih posod, je napočil čas za akcijo. Danes sem najebal. Dve smreki sta mi s svojo težo vretenca stiskali do kolen. Napovedali so oblačno in plohe, pa je sonce pribijalo. Dobesedno mi je teklo od jajc. Ama se je splačalu!

Najprej, za ogrevanje, ena manjša zvitodebelka, z vejami navzdol


Pred izkopom

Dobra gruda

Novo domovanje za naslednjih nekaj let

Potem pa prva debeluharca. Avto pa daleč.



Približno 50 kg, starost ?, več od mene, ma kaj od mene, od mojga fotra... Želim ji vsaj še enkrat toliko!

Obetavno podnožje

Ni najlepša, je pa zanimiva. Shari v sredini je naredila narava.

Nekaj sto metrov stran in malo višje je čakala. Shari me je prevzel. Ima samo dve veji, majhni a živahni. Če bo vse OK, znata bit čez nekaj let dobra krošnja. Upanje, upanje, upanje...


ponedeljek, 13. avgust 2007

Akcija!

AKADAMA - hard, 15 litrov
v mesecu avgustu 10% popust, cena za vrečo samo 13,05.- Eur.

nedelja, 12. avgust 2007

Biatlon

Po tednu učenja in treningov biatlona so se danes najmlajši biatlonci na Pokljuki pomerili na državnem prvenstvu v letnem biatlonu v šprintu. Kros in streljanje leže ter stoje. Udelžba je bila v primerjavi s članskimi kategorijami zavidljiva. Koliko talentov bo vztrajalo?

Pred tekmo je potrebno nastreliti puške. Kategorije do 15 let streljajo z zračnimi puškami, ki so kopije tekmovalnih malokalibrskih. Streljajo na razdalji 10m.


Priprava na štart : trikrat 1200m krosa, vmes streljanje leže in streljanje stoje

Štart moje Pie, kategorija starejše deklice

Juš Kolarič - streljanje leže

Pia - streljanje stoje

Za vsak zgrešen strel je bilo potrebno odteči dodatnih 50 m.

Pia v zadnjih metrih pred ciljem

in v cilju

Nekateri so bili izčrpani do konca. P.S.: še so živi

Na koncu medalje za najboljše. Pia zmagovalka, Špela druga in tretja Nastja.

sobota, 11. avgust 2007

Mikoriza

Teden preživljam na Pokljuki. Mlade biatlonce z Matejem učiva osnov streljanja, klubski trenerji pa jih pripravljajo na fizične napore.

Prosti čas sem včeraj izkoristil za nabiranje "igličevke", zemlje okoli smrek. Služila bo za osnovo substrata, v katerega bom do konca meseca posadil jamadorije smreke.

Tokrat je bil pomočnik Matej

Najlažje gre z rokami


Poleg zračnosti, prave kislosti in količine humusa, je najpomembnejši vzrok za uspeh ukoreninjenja izkopanih dreves čimprejšni razvoj koreninskega sistema. K temu pripomore tudi simbioza med drevesom in posebnimi glivami - mikoriza.

Da se ta vzpostavi čimhitreje, je pomembno da so glive prisotne v sadilnem substratu.


Gobe, podobno kot ostale glive, uvrščamo med najpomembnejše odstranjevalce odpadkov v naravi, izjemno pomembno vlogo pa imajo tudi zato, ker predelajo že uporabljene organske snovi v ponovno surovino za druge žive organizme, saj so tudi same hrana. Številne vrste gob se življenjsko povezujejo s koreninskim sistemom živih rastlin, predvsem dreves, s katerimi živijo v sožitju (simbioza), imenovamem mikoriza. Tako nekatere vrste gob (npr. tartufi) kot posebni gomoljasti izrastki zrastejo na koreninah nekaterih drevesnih vrst. Te gobe drevesu odvzemajo nekatere organske snovi (predvsem ogljikove hidrate), same pa drevo oskrbujejo z vodo in v njej raztopljenimi minerali.

sreda, 8. avgust 2007

Spletna stran

Popravki na spletni strani http://www.bonsaji.si/



Stran je delo sina Jana. Samouk, kar se tega tiče. Mislim, da mu je uspelo na enostaven in pregleden način prikazati moje ideje in želje.


ponedeljek, 6. avgust 2007

Ruševje

Ker se bliža čas, ko bodo najdeni primerki menjali okolje, so blodenja z upanjem v žepu pogosta. Včeraj je bilo iskanje uspešno. Izkušnje iz časov alpinizma so mi prišle prav. Kako bo, ko bo "žival", po oceni težko čez 30 kg, treba spravit v dolino??

Območje iskanja

Zvit v svojo posebnost


Neurja so mi pripravila, olajšala bodoče delo


Nekje spodaj mi je pogled pritegnila dokaj mlada smreka. Njen habitus je bil zanimiv še za nekoga.

Pomladi ni več, preživelih iz tega gnezdeca tudi ne. Ostal je le skrit spomin narave.

nedelja, 5. avgust 2007

Wolfgang Putz, Avstrija

Željni znanja smo člani Slovenskega bonsaj kluba obiskali gotovo enega največjih umetnikov bonsajizma v Evropi, Wolfganga Putza. Ker jeTomaž Kovšca na forumu kluba http://www.bonsajklub.si/bonsajforum/viewtopic.php?t=957 objavil obširno poročilo, dodajam samo aneks.

Wolfgang in Pinus nigra, umetnik in umetnina v nastajanju

Že ob vstopu v čudoviti vrt je opazna urejenost v nulo. Wolgang je po poklicu vrtnar.


Natančnost, nagib k popolnosti se kaže tudi pri sami postavitvi bonsajev (bonsajev z veliko) na policah.


Wolgangova zbirka malčkov - shohin govori, da jih neguje natančna roka

Z bonsajizmom se ukvarja 20 let. Kot večina nas, je tudi sam začel zbirko polniti s kupljenimi primerki, predvsem japonskega izvora


Pred dvanajstimi leti je spoznal, da domače vrste dreves iz narave zaradi oblik, načina dela in prilagojenosti, nudijo več, pravzaprav vse, kar si umetnik želi v svojem ateljeju.


Wolfaganga imenujejo tudi kralj Yamadorijev. Ne zaman. Skrivnosti uspeha preživetja izkopanih dreves razkriva nesebično. Za vse, ki ste zamudili:

- ruševje in smreke izkopava meseca avgusta.
- vse bore sadi v mešanico Pumice in granitnega peska. Okoli korenin primeša borove iglice.
- smreke sadi v mešanico komposta smrekovih iglic in Pumice - vulkanskega peska.
- črni bor, rdeči bor in macesen izkopava pomladi. Prav tako listavce.

Mali Pinus mugo posajen v pesek - korenine in mycoriza kažejo popolno zadovoljstvo

Pravemu entuziastu ni problem sesti v avto in se po vrhunski material odpraviti na Finsko. Temu se reče vrhunski material in sreča. Da ga najdeš kot prvo in da ga imaš!


Pinus sylvestris najden na enem tisočerih otočkov daljne Finske


Gibanje debla in košatost vej, posajen direktno v bonsajsko posodo. Sanje!

Kar se pa dogaja v zakulisju prihodnosti je pa tako ali tako sapo jemajoče.

sreda, 1. avgust 2007

Pot v gore


Vsaka pot v hribe ima svoj čar. Če si bonsajist, so preklapljanja med dojemanjem lepot gora in iskanjem tapravih grč, pogosta.







Na srečo obstaja gozdna meja. Od tam naprej ni več dileme.