nedelja, 15. junij 2008

Chamaecyparis obtusa II.

Nisem je mogel pustiti v Milanu. Njeno sestro dvojčico sem nabavil ob prvem obisku pri Crespiju, njo ob naslednjem. Nikomur ni bilo vredno vzeti jo v roke, od blizu pogledati nje čare. Fajn. Fejst fajn. Sedaj je prepozno.
Na polici je čakala en mesec. Potrebna svetlobe.
Chamaecyparis obtusa - Hinoki cipresa
Dobila jo je. Očiščena je čakala naprej.
Tri dni, čistih 12 ur dela samo na krošnji. Spoznal sem da ni setra dvojčica, temveč brat. Prikrita moč. Do spomladi ostane v trening posodi. Presajen(a) ter negovan(a) bo čez par let zame popolen(na).

Spredaj:

Desna stran:
Zadaj:
Leva stran:
Z vrha:Mogočnost v malem, skrita in zavita. Ravne linije ni. Prepletanje, na videz kar tako, ji daje karmo.
Ko se bom spet počutil takoooo majhnega, bom sedel tu spodaj in v senci premišljeval o smislu življenja.

Nebarij se še skriva. Čaka.
Notranjo igro vej skladno prikriva pravilna oblika krošnje.
Čeprav iz istega gnezda, rojeni in vzgajani pod enakimi pogoji, sta mojemu očesu nakazali in zato tudi dobili, vsaka svojo 'osebnost'.
Vpliv okolja, predvsem človeka na naravo. Tudi to je bonsajizem. In življenje teče dalje!

sobota, 14. junij 2008

Še ena azeleja

Nič posebnega, vendar posebna. Vrtni jamdori počasi dobiva obliko. Na žalost spet slika ne pokaže vsega.


Kot baletka. Za popestritev dopoldanskega dežja.

Popoldan pa sem nadaljeval z žičenjem ciprese. Do sedaj že 7 ur in še nisem končal. Vedno bolj mi ugaja, vedno več mi daje.

Vmes, mimogrede, sem se končno prijavil. Vztrajam! Ostajam to kar sem. In zato ker sem. Samo še milijon korakov.... foto: Mike Curiak
Nedokončana pot

petek, 13. junij 2008

Zadovoljstva

Z datumi in petki se ne obremenjujem. Luna je nekaj drugega. Ta me zadane. Kot tudi majhna zadovoljstva. Današnja npr...
Vstajanje ob 4h je stalnica. Jutranja svežina in Dikov srčni pozdrav za začetek. No, pisarniških obveznosti tukaj ne morem upoštevat. Potem delo na terenu. Kanček ustvarjanja, japonski vrt na terasi Hotela Toplice, skoraj dokončan (slike drugič, ker sem kot ponavadi pozabil fotlc), tik pred dežjem.
Pa naprej. Doma me je čakal Miha. Izpolnil sem mu skoraj dve leti staro željo. Prav nič poslovno. Moje zadovoljstvo je zadovoljiti prijatelja. Tale
je že na dolenjskem. Presajena?
Miha mi je odpeljal popoldansko delo. Dežuren v rastlinjaku, na deževen dan, čakajoč na stranke, ki jih skoraj ni...
Cipresa, sestra cipresi, ki je nihče ne mara. Pogledal sem ji v srce. In videl. Njeno gibanje in njen dih govorita o tem, da ju je dolgo negovala natančna roka, vodena z absolutnim zadovoljstvom.
Tu, zdaj, bi moral napist, kaj sem čutil, razmišljal štiri ure. O stiku z drevesom. Pa ne bom. Ker je preveč osebno. Ma, kakšna cerkev neki...
Narava daje. Brez pomoči 'človeka', bi tole raztezanje k soncu ne bilo meditacija.
Tako ga čutim! Ko sva sama s seboj...
Potem, na koncu tega petka, mi vošči še nebo.
Kaj me brigajo kolone na cestah, pretrdi sendviči, cena elektrike, nevihte na Jadranu...kaj šele fuzbal! Jutri bo tako ali tako sobota. In včeraj je bil danes jutri.

Azeleja 'Kaho'

Presaditev je bila tokrat nujna. Slabo, zelo neodcedno zemljo, so obdali s Kanumo, kamor korenine zaradi že nakazanega odmiranja, niso niti segle.

Presajena, neožičena:
Letošnja končna podoba:
Prekrit nebarij:
Prva stran še ni določena. Manjka še razvejanost. In obdelava 'bule' pet centimetrov nad nebarijem.


Odcvetela družina

četrtek, 12. junij 2008

Azeleje

Azeleje Rhododendron indicum so v bonsajizmu, predvsem na Japonskem, dobile svoje posebno, lahko rečemo častno mesto. So najbolj cvetoče vrste bonsajev. Njihova vzgoja pa je drugačna in posebna. Da nas razveseljujejo z obilico cvetja, je potrebno poznati kar nekaj njihovih značilnosti.
V moji zbirki sta se letos šopirili dve. Obe še kot predbonsaja. Se pravi, manjka jima še kar nekaj kilometrov, da bosta dosegli končno podobo.

Rhododendron indicum 'Nikko'; drugo leto vzgoje. Letos je cvetela skoraj 6 tednov. In bi še. Vendar je trenutno pomembnejši njen razvoj krošnje.

Odstranjevanje cvetov do baze mora biti opravljeno natančno, saj v nasprotnem premeru drevo začne tvoriti semnske zasnove, kar mu jemlje preveč prepotrebne energije.

Rhododendron indicum 'Kaho' ; letošnja pridobitev.



Tipičen predbonsaj, ki je zaradi prevelikega števila napak zapustil domovino Japonsko. Temu primerna je bila tudi cena, ki pa še zdaleč ni nizka. Potrpežljivost in natančnost pri nadaljnem delu se bo nekako v petih letih obrestovala. Nebarij in linija debla sta pa prepričljiva.
Po odstranitvi cvetov še odstranitev odvečnih in narobe rastočih vej. Te so pri azelejah izredno krhke. Debelješe je nujno žagati.

Obdelava rane je za pravilno celjenje ključna. Na žalost se s tem na daljnem vzhodu niso preveč ukvarjali.


Če ne drugje, pri azelejah je uporaba cepilne smole obvezna.
V naslednjih dneh pa naprej.

nedelja, 8. junij 2008

Ne tako prost dan

Jutranji pozdravi!



Malo kasneje so vsi odšli. Jan plezat, Ruth in Miha na turni smuk, Pia na kolo.
Mene je čakal zanemarjen in preraščen vrt jamadorijev. Nekaj mrtvih je zapustilo prostor. Zraven pa še ogromno plevela in vej dreves, ki borcem nudijo senco.

Večina njih je v popolni kondiciji!





Vsakodnevni dež jim ugaja. Kot tudi rdečim polžem. Kamor primeš jih je polno. Kako se jih znebiti?